Zgodovina
Sabljanje se je konec 19. in v začetku 20. stoletja razvilo v moderen olimpijski šport. Pri modernem športnem sabljanju poznamo tri orožja, in sicer meč, floret in sabljo. Bistvene razlike med orožji so v njihovi teži, tehniki zadetka in zadetni površini.
Je eden izmed štirih športov, ki so prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe, že od prvih leta 1896 v Atenah.
Mednarodna sabljaška zveza (FIE) je bila ustanovljena leta 1913 v Parizu. Poleg olimpijskih iger, ki potekajo vsake štiri leta, vsako leto najboljši sabljači iz vseh držav tekmujejo še na svetovnih in celinskih prvenstvih ter tekmah svetovnega pokala v vseh treh disciplinah in različnih starostnih kategorijah (kadeti, mladinci, člani).
Je eden izmed štirih športov, ki so prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe, že od prvih leta 1896 v Atenah.
Mednarodna sabljaška zveza (FIE) je bila ustanovljena leta 1913 v Parizu. Poleg olimpijskih iger, ki potekajo vsake štiri leta, vsako leto najboljši sabljači iz vseh držav tekmujejo še na svetovnih in celinskih prvenstvih ter tekmah svetovnega pokala v vseh treh disciplinah in različnih starostnih kategorijah (kadeti, mladinci, člani).
Rudolf Cvetko
Rudolf Cvetko je bil slovenski častnik in sabljač. Je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo. Na olimpijskih igrah leta 1912 v Stockholmu je kot član avstrijske sabljaške reprezentace osvojil srebrno medaljo v ekipnem tekmovanju s sabljo.
Kasneje je deloval kot sabljaški učitelj in trener tudi v Ljubljani v Sabljaški sekciji Športnega kluba Ilirija. Opravljal pa je tudi delo sabljaškega sodnika in imel visoke funkcije v Jugoslovanski sabljaški zvezi. Po letu 1945 pa se je posvetil predvsem vzgoji mladih sabljačev v Športnem klubu Tabor in delu v Sabljaški zvezi Slovenije.
Organiziral in vodil je tudi sabljaške inštruktorske tečaje in s tem postavil temelje slovenskemu sabljanju. Bil je tudi predavatelj sabljanja na Akademiji za igralsko umetnost (danes AGRFT) in Inštitutu za telesno vzgojo v Ljubljani (danes Fakulteta za šport). Za svoje uspešno delo je prejel vrsto državnih in društvenih priznanj, med drugim tudi Bloudkovo nagrado.
Kasneje je deloval kot sabljaški učitelj in trener tudi v Ljubljani v Sabljaški sekciji Športnega kluba Ilirija. Opravljal pa je tudi delo sabljaškega sodnika in imel visoke funkcije v Jugoslovanski sabljaški zvezi. Po letu 1945 pa se je posvetil predvsem vzgoji mladih sabljačev v Športnem klubu Tabor in delu v Sabljaški zvezi Slovenije.
Organiziral in vodil je tudi sabljaške inštruktorske tečaje in s tem postavil temelje slovenskemu sabljanju. Bil je tudi predavatelj sabljanja na Akademiji za igralsko umetnost (danes AGRFT) in Inštitutu za telesno vzgojo v Ljubljani (danes Fakulteta za šport). Za svoje uspešno delo je prejel vrsto državnih in društvenih priznanj, med drugim tudi Bloudkovo nagrado.
Je nevarno?
Ne.
Sabljanje je eden izmed bolj varnih športov. Meči (in sablje in floreti) niso niti ostri, povrhu pa imamo sabljači oblečeno zaščitno opremo - masko, ki zaščiti obraz in glavo, ter posebno zaščitno obleko, ki vzdrži slio nad 800 Newtnov na kvadratni centimeter.
Sabljanje je eden izmed bolj varnih športov. Meči (in sablje in floreti) niso niti ostri, povrhu pa imamo sabljači oblečeno zaščitno opremo - masko, ki zaščiti obraz in glavo, ter posebno zaščitno obleko, ki vzdrži slio nad 800 Newtnov na kvadratni centimeter.